Podjetja turističnega sektorja so se morala zaradi vplivov epidemije opazno prilagoditi situaciji. Nekatera pa niso spremenila le izvajanje marketinga, temveč so inovirala tudi svojo poslovno ponudbo.
Some paths can`t be discovered without getting lost.
1. Večje povezovanje z zaposlenimi
Varnost se zagotavlja preko fizične distance. Ljudje so na to temo občutljivi, hkrati pa se morajo turistična podjetja izredno hitro prilagajati dnevno spreminjajočim se omejitvam. Transparentnost in iskrena komunikacija sta nujno potrebna za zagotavljanje pristnega odnosa z gosti.
In ravno distanca je eden izmed izzivov, zaradi katerih so se nekatera podjetja še bolj usmerila v povezovanje – ne na fizični, temveč virtualni ravni. Tako je na primer letalska družba Finnair v ospredje svoje komunikacije postavila zaposlene (kar pred pandemije niso počeli na tak način). Na Instagram profilu FeelFinnair zaposleni komunicirajo s sledilci na zanimiv in inovativen način – objavili so skupinsko fotografijo s sporočilom “Let`s stay at home”, situacijo ponazorili z ilustracijo zaposlenih, posneli video za izziv #DontRushChallenge, zapeli skupinsko pesem…
2. Steklene hiške v restavraciji
Tradicionalna organizacija restavracij se zaradi potreb po družbeni distanci spreminja – veliko jih vzpostavlja digitalni način naročanja in plačevanja, da se v najvišji možni meri izogibajo fizični distanci.
Nizozemska restavracija Mediamatic ETEN je šla še korak naprej v preprečevanju fizične distance in postavila steklene hiške, kjer je omogočeno intimno druženje manjšega števila ljudi.
Obroki so postreženi z varne razdalje, izkušnja pa nudi skoraj popolno izolacijo.
3. “Time slot” doživetja
Vedno več je priporočil, da se doživetja za obiskovalce organizirajo znotraj časovnih intervalov. Tovrstno prakso so zaradi navala turistov že pred pandemijo vzpostavili nekateri ponudniki doživetij, npr. španska atrakcija Alhambra.
Tovrstna organizacija omogoča gostom boljšo uporabniško izkušnjo, po drugi strani pa ponudnikom omogoča enakomerno porazdelitev obiskovalcev čez čas, natančnejše planiranje potrebnega osebja in potrebnega izvajanja storitev. Tovrstno planiranje vpliva tudi na revenue management – cenejše vstopnice se prodajajo v manj atraktivnem času in obratno.
4. Prodaja online doživetij
Zagotovo so online doživetja ena izmed najbolj popularnih buzzword-ov korone. Muzeji so začeli ponujati virtualne oglede, destinacije online kuharske tečaje, ipd. Ključno vprašanje pa je, kako monetizirati ta online doživetja.
Organizacija Doerz je ena izmed prvih, ki je začela s prodajo online doživetij.
Gostje lahko znotraj portala najdejo res zanimiva online doživetja, vse od učenja finščine v 30-ih minutah, online poslušanja grozljivih zgodb o krajih, učenja pisanja pesmi in še mnogo drugega.
5. Izposoja opreme
Natura Viva je ponudnik organiziranih doživetij v naravi in glede na omejitve zaradi pandemije, svojih aktivnosti niso smeli izvajati. Zato so reorganizirali del poslovanja in začeli s ponujanjem najema opreme, s katero lahko gostje organizirajo doživetja sami.
Pandemija je prisilila turistična podjetja, da so začela vlagati v poslovni razvoj svoje ponudbe in marketinga, kar se bo obrestovalo predvsem na daljši čas.
Napiši komentar